vreme

Maraton v tandemu

dndesign_Maraton3src-457Nov maraton nova zgodba. To je zgodba o 36. Maratonu treh src, ki je bil 21.5.2016 v Radencih. V spominu bo ostal verjetno vsem tekačem, ki so se spopadali na različnih razdaljah v visoki vročini, posebej pa še maratoncem . Svoje pete smo brusili celo po sosednji Avstriji, saj smo štirikrat prečkali mejo naših sosedov. Še v posebnem spominu, pa bo 36. Maraton treh src verjetno ostal naši vaditeljici Tekaške vadbe v Mariboru,izjemni ženski , državni prvakinji v maratonu Heleni Javornik, ki je ob petdesetem rojstnem dnevu tekla petdeseti maraton z izjemnim časom 3:01:32. Vsi člani Tekaške vadbe v Mariboru ti še enkrat iskreno čestitamo za vse uspehe in ponosni smo , da smo lahko v tvoji družbi. BRAVO HELENA!!! 

V lep spomin in uspešno zgodbo o premagani maratonski razdalji bova zapisala tudi, tekaški prijatelj Darko Novak in moja malenkost. Lani sem prvič tekla maratonsko razdaljo na 35. Maratonu treh src, ki sem jo morala premagati v dveh krogih. Ob razpisu 36. Maratona treh src se je organizator odločil za spremembo proge, kar je bil nov izziv za udeležbo. Na naših tekaških druženjih smo se odločili, da nas gre čim več z Heleno .Z Darkom sva se dogovorila, da bi poskušala maraton preteči v cca štirih urah in lovila »zajčka » za ciljni čas štiri ure, a ga žal ni bilo. V štartno ciljnem prostoru sva se dogovorila, da bova »zajčka» kar sama in bova tekla skupaj. Že po nekaj kilometrih,ko so se mišice dobro segrele, sem začutila, da sva na pravi poti. Tempo je stekel, nekaj humorja in z sproščenostjo sva že bila v Avstriji. Takoj po odcepitvi polmaratoncev naju je pričakal »Vili cetering na kolesu«, ki naju je spremljal vse do cilja.

Zato razlogov za popuščanje tempa ni bilo. Točno sem vedela, kaj še naju čaka ,ker sem že traso poznala. Sončni žarki niso imeli usmiljenja,vedno bolj je bilo vroče. Med polji je dišalo po pšenici in bezgu. Imela vsa tudi nekaj tekaških kolegov, ki pa so po tridesetem kilometru začeli zaostajati. Midva sva se dobro počutila,skrbela sem, da nisva pozabila za hidracijo. Rekla sem Darku: pa kaj saj je še samo dvanajst kilometrov, skupaj bova zmogla . Tekla sva dobesedno v tandemu. »Vili cetering na kolesu« pa je delal z polno zmogljivostjo,kajti slišale so se že tudi sirene reševalcev, kar ni bilo preveč spodbudno. Reševalci so že imeli kar nekaj dela. V mislih sem imela samo to, da je vsak korak bližje cilju in da se dobro počutim. Zdelo se mi je da tečeva vedno hitreje, ker sva prehitevala izčrpane maratonce. Komaj sem čakala štirideseti kilometer, da ne bo več vzponov in gramozne ceste, ki me je najbolj zmotila, zaradi žuljev na prstih, ki jih je že nekaj bilo. V cilj sva pritekla nasmejana, zadovoljna in z dvignjenimi rokami. To pa zato, ker razdalje premagujeva z srcem. Čas na uri pa nama je pokazal 4:02:18. 

Zahvaljujeva se vsem tekaškim prijateljem, ki ste naju pričakali v cilju in nama čestitali. Ob pijači so bile nove ideje za novo zgodbo, ki bo v jeseni. A se nama mogoče pridružite? 

Bliža se čas počitnic, dopustov zato vam želim obilo užitkov med poletjem in uživajte v teku.

Življenje teče mi pa z njim. 

Tekaški pozdrav! 

Marija Brumen        

Zg. Korena; 22.5.2016

aktualno

termini

kontakt

partnerji

sponzorji